Ob rečnih bregovih, železnicah in mnogih opuščenih zemljiščih so te dni pokukali značilni rdeči poganjki dresnika. Dokler se prvi listi ne razprejo, po obliki spominjajo na beluši. Ob nadaljnem razpiranju listov, so le-ti v začetku obarvani zeleno-rdeče. S tem prav prijetno popestrijo sprehod v naravi. Prav v času brstenja je rastlina najlepša, hkrati tudi najbolj primerna za pripravo in uživanje. Rastlino je uporabna celo leto. Pozneje so najbolj primerni mladi vršički na vrhu rastline ali listi. Jeseni lahko uživamo tudi mlade, še ne olesenele korenine.
Japonski dresnik naj bi v 19.stoletju prinesli v Holandijo kot okraslo rastlino. Od tam se je kot invazivna rastlina hitro razširil po vsej Evropi. Dresnik je za odstranjevanje ali zatiranje izredno odporen. Dokončna odstranitev je zahteven in dolgotrajen proces.
Kljub težavam, ki jih z invazivnostjo povzroča, je ta rastlina zelo koristna. Ob siceršnji zdravilni in prehranski vrednosti je primerna za utrjevanje brežin. Na Daljnem vzhodu, od koder dresnik izvira, je bila tako v preteklosti kot tudi danes del prehrane, kot vrsta zelenjave. Številne restavracije tudi nudijo jedi iz nje. Iz nje lahko delamo razne nadeve, juhe, prikuhe, vlaganja, solate itd… Lahko jih vlagamo tudi kot ozimnico, v kis ali slanico. V zdravilne namene se iz korenin pripravlja alkoholna tinktura.
Na daljnem vzhodu je bil v preteklosti dobro poznan po številnih zdravilnih učinkih. Zaradi splošne rabe v tradicionalni medicini je imela status božanstva. Učinkuje na obnavljanje celic, zavira staranje celic in podaljšuje življenje. Preprečuje razvoj sladkorne bolezni in zavira razvoj rakavih celic. Krepi stene žil in s tem preprečuje razvoj ateroskleroze. Poleg tega znižuje raven slabega holesterola v krvi (LDL).
Rastlina pri rasti tvori resvetarol, s katerim se brani pred boleznimi in škodljivci. Resvetarol ima pozitiven učinek tudi na človeške celice, kot kažejo tudi znastvene študije. Poleg že omenjenih lastnosti in učinki na dolgoživost, resvetarol preprečuje razvoj glivic, kožnih vnetij ter razvoj kardiovaskularnih bolezni. Dresnik vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov, zlasti A in C ter številne antioksidante, s čimer v telo vnaša veliko energije. Ob zaviranju staranja je dokazano tudi, da odstanjuje odvečne maščobne celice in tako pomaga pri hujšanju.
Dresnik lahko pripravimo na številne načine. Najbolj uporabni so mladi poganjki, lahko še povsem neolistani ali do dveh-treh razprtih listov. Pozneje je pri razvitih rastlinah možno trgati zgornje vršičke, a niso več tako privlačni. Za razliko od ostale divje hrane je dresnik zelo hvaležen za nabiranje, saj ga lahko v kratkem času res veliko naberemo. Pri tem ni bojazni, da bi izropali ali uničili rastišče, saj je znan potem, da je še tako skrbno načrtovano uničenje pogosto neuspešno.
Recept ocvrti dresnik:
200g mladih debelejših poganjkov dresnika, še zaprti ali največ do dva razprta lista. Temeljito operemo in pripravimo glasbo, na koncu med sestavinami.
4-5 zvrhanih žlic moke
1-2 žlici sezamovega olja
1 čajna žlička suhega mletega šetraja
1/2 čajne žličke kvasovih kosmičev
sojina omaka po okusu
poper po okusu
voda
1 bokal dobre energije, po lastni izbiri 🎵 https://www.youtube.com/watch?v=FTntT20FqQI
Prižgemo pečico na 200°C, da se pri nadaljni pripravi segreje. Vse sestavine razen vode zmešamo. Potem počasi vmešamo vodo, da dobimo gosto kremasto zmes. Pripravimo pekač in obložimo s peki papirjem. V testo potem pomakamo poganjke dresnika in jih zlagamo na peki papir, tako da se med seboj ne dotikajo.
V ogreti pečici potem pečemo cca 20 minut, oziroma dokler niso zlatorjavo opečeni. Bokal dobre energije dodajamo čez celoten postopek priprave, od samega začetka dalje.
Jed je primerna kot dodatek pri obroku, kot samostojen prigrizek ali kot snack pri gledanju TV. V vsakem primeru pomeni razvajanje ob divje dobrem okusu iz narave.
*Kot alternativa pri pripravi, poganjke lahko ocvremo tudi v vročem olju. Vendar je tak način priprave nezdrav tudi pri kvalitetnejših, za peko primernejših oljih. Poleg tega se taki ocvrtki prekomerno napijejo olja.